POGUM – društvo za dostojanstvo pri delu

Na osnovi 8. člena Zakona o društvih (Zdru-1: Ur.l. RS, št. 61/06) je ustanovni zbor dne 02. oktobra 2007 sprejel sklep o ustanovitvi in

S T A T U T

društva

“POGUM – društvo za dostojanstvo pri delu”

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(ime, status, naslov in območje delovanja Društva)

Društvo “POGUM – društvo za dostojanstvo pri delu”, v nadaljnjem besedilu Društvo, je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje fizičnih in pravnih oseb, ki so se povezale z namenom razvijanja pozitivnih medsebojnih odnosov in preprečevanja negativnih praks v delovnem okolju.

Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Je nevladna humanitarna organizacija.

Društvo v pravnem prometu uporablja obe imeni.

Sedež Društva je v Ljubljani, naslov sedeža je Oražnova 3, 1000 Ljubljana.

2. člen

(štampiljka)

Društvo ima svojo štampiljko.

Štampiljka je okrogle oblike, premera tri centimetre, v sredini je izpisana beseda “POGUM”, ob robu pa je v krogu izpisano besedilo “društvo za dostojanstvo pri delu”.

3. člen

(sodelovanje z drugimi organizacijami)

Društvo se lahko povezuje z drugimi organizacijami v Republiki Sloveniji, ki delajo na istem ali sorodnih področjih. Društvo lahko samostojno deluje s tujimi ali mednarodnimi organizacijami, ki so sorodne in imajo podobne namene in cilje.

4. člen

(javnost delovanja)

Delovanje Društva temelji na načelu javnosti s tem, da o svojem delu obvešča javnost ter da se na seje organov Društva lahko vabijo predstavniki zainteresiranih organov, ustanov in organizacij ter predstavniki sredstev javnega obveščanja in drugi, ki imajo glede na naravo obravnavane problematike tak interes. Člani(-ce) imajo pravico vpogleda v zapisnike organov Društva, Društvo pa jih obvešča z obvestili o delu, preko sredstev javnega obveščanja in elektronskih medijev. Za zagotovitev javnosti dela Društva je odgovoren Predsednik(-ca).

II. NAMEN, CILJI IN PROGRAM DRUŠTVA

5. člen

(namen Društva)

Namen Društva je zmanjševanje in odpravljanje psihičnega in/ali fizičnega nasilja in s tem povezanih človekovih težav na delovnem mestu, katerih posledica so telesne in psihične poškodbe, predvsem trpinčenja na delovnem mestu (s tujko “mobinga”) in sorodnih pojavov. Društvo ta namen uresničuje z vzpostavljanjem kulture dostojanstva, medsebojnega spoštovanja in obzirnosti med sodelavci v delovnem okolju.

Uresničevanje tega namena Društvo vidi v tem, da se upoštevanje človekove pravice do dostojanstva in spoštljivosti na delovnem mestu povsod izvaja odločno, prizadevno in odgovorno.

6. člen

(neposredni in širši cilji Društva)

Glavni cilji Društva so:

z organiziranjem skupin za samopomoč žrtvam trpinčenja na delovnem mestu (mobinga) vlivati zavest, da niso same, jim nuditi oporo pri premagovanju ujetosti v začaran krog tega dogajanja in njegovih posledic ter jim pomagati vrniti se v normalno delovno okolje,
vzpostavljati ustrezne svetovalne in druge službe za pomoč žrtvam, da uveljavijo svojo pravico do dostojanstva pri delu in zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice kršenja te pravice,
pomagati delodajalcem in zaposlenim v prizadevanjih za človečnost v medsebojnih odnosih in vzpostavljanju humanih pogojev dela,
povečevati zavest delodajalcev o pomembnosti urejenega in strpnega delovnega okolja za dostojanstvo zaposlenih in njihovih družin
uveljavljati odgovorno obravnavanje človekove pravice do dostojanstva pri delu pri vseh udeležencih delovnega procesa, nadzornih, inšpekcijskih in drugih pooblaščenih organih in organizacijah,
širiti pripravljenost družbe za uveljavljanje človekovega dostojanstva na delovnem mestu pri vseh udeležencih delovnega procesa, nadzornih, inšpekcijskih in drugih pooblaščenih organih in organizacijah.

Dodatni cilji Društva so:

da se bodo uveljavljala načela človekovih pravic na delovnem mestu,
da bi razvoj kulture dostojanstva in spoštovanja na delovnem mestu pozitivno vplival tudi na širše odnose v družbi tako, da se bo:
- zmanjšala pogostnost in silovitost nasilnega in sovražnega ravnanja na vseh področjih družbenega življenja
- povečala zavest za človekove pravice in njihovo varstvo nasploh, še posebej pa pri bolj ranljivih posameznikih, starejših osebah, invalidih, ženskah in otrocih,
- povečala občutljivost za integracijo dela v celovito življenje,
- pri delodajalcih povečala zavest o vplivu delovnih razmer tudi na družine zaposlenih in o pomembnosti urejenega in strpnega delovnega okolja za njihovo dostojanstvo,
- izboljšala kultura medosebnih odnosov zaposlenih tudi znotraj družine in v širši družbi,
- zmanjšal stres, ki ga neurejene delovne razmere in nasilje v delovnem okolju povzroča posameznikom tudi v prostem času,
- posvečala vedno večja skrb za zdravo in varno delovno okolje,
- širila praksa strpnega in dobrega upravljanja podjetij in drugih organizacij in povečeval preglednost njihovega delovanja,
- razvijala družbena odgovornost pri krepitvi kulture strpnega in nenasilnega upravljanja podjetij in drugih organizacij ter preprečevanja in obvladovanja nasilja na delovnem mestu.

7. člen

(program in letni načrt delovanja Društva)

Da bi Društvo doseglo svoj namen in cilje, Društvo:

spodbuja ustanavljanje in delo skupin za samopomoč žrtev trpinčenja na delovnem mestu (mobinga)
spodbuja organizacijo psihosocialne pomoči žrtvam trpinčenja na delovnem mestu (mobinga)
spremlja in proučuje pojave negativnih, pa tudi pozitivnih ravnanj v delovnem okolju, vrste, pogostnost in obseg teh pojavov in jih vrednoti
obvešča strokovno in širšo javnost o rezultatih raziskav
organizira delavnice, seminarje in predavanja v zvezi s področjem svoje dejavnosti
svetuje pri odpravljanju negativnih pojavov na delovnem mestu
ob soglasju obeh strani posreduje v primerih sporov zaradi trpinčenja na delovnem mestu
predlaga ukrepe za zmanjševanje negativnih in pospeševanje pozitivnih pojavov v delovnem okolju,
svoja stališča v obliki mnenj posreduje ustreznim državnim in strokovnim organizacijam,
sodeluje v procesu zakonodajnega urejanja problematike medsebojnih odnosov med udeleženci delovnega procesa, posebno, ko gre za zaščito dostojanstva na delovnem mestu,
podpira izdelavo strokovnih del,
organizira strokovna posvetovanja in širše javne razgovore s področja svoje dejavnosti,
organizira odprte dneve in druge družabne prireditve
podpira publiciranje in samostojno publicira ustrezno strokovno literaturo s svojega delovnega področja,
predstavlja svoje cilje in delovanje širši javnosti s priložnostnimi propagandnimi akcijami,
širi zavest o kulturi na delovnem mestu in pridobiva podporo javnega mnenja,
sodeluje s sredstvi javnega obveščanja,
uporablja možnosti elektronskih medijev,
širi mrežo članstva

Vse navedene dejavnosti Društvo v skladu z možnostmi in razpoložljivimi sredstvi načrtuje z letnim načrtom dela, ki ga sprejemajo člani(-ce) Društva na letni skupščini.

III. ČLANSTVO

8. člen

(prostovoljnost članstva in vrste članov)

Članstvo v Društvu je prostovoljno.

Član(-ica) Društva lahko postane vsaka fizična oseba, tudi tujec(-ka), ki se s pristopno izjavo zaveže, da bo spoštovala pravila Društva in ustrezno zakonodajo Republike Slovenije in pri kateri niso podani zakonski razlogi, ki bi preprečevali članstvo. Pristop mladoletnih oseb ureja zakon.

Članstvo v Društvu imajo lahko tudi pravne osebe ali skupine oseb, ki so kot skupina zainteresirane za dejavnost Društva. To so kolektivni člani. Kolektivni člani imajo v Društvu en glas, zastopa pa jih pooblaščena oseba.

Člani(-ce), ki sodelujejo na ustanovnem zasedanju Društva, so ustanovni člani(-ce).

Društvo ima redne člane, simpatizerje društva in častne člane.

9. člen

(pravice in dolžnosti članov(-ic) Društva)

Pravice članov(-ic) Društva so:

da uresničujejo svoje interese na področju dejavnosti Društva,
da so seznanjeni s programom, delom in poslovanjem Društva,
da sodelujejo pri delu in soodločanju v organih Društva,
da v skladu z dogovorjenimi pravili koristijo skupne dosežke in rezultate delovanja Društva,
da volijo in so voljeni v organe Društva.

Dolžnosti članov(-ic) Društva so:

da s svojim delom po svojih sposobnostih prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog Društva,
da spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov Društva,
da redno plačujejo članarino, ki jo določi Upravni odbor Društva skladno s programom dela,
da dajejo Društvu informacije, potrebne za izvajanje skupno dogovorjenih nalog,
da varujejo ugled Društva.

10. člen

(prenehanje članstva v Društvu)

Članstvo v Društvu preneha z izstopom (pisna izjava o izstopu), s črtanjem, z izključitvijo, s smrtjo ali s prenehanjem delovanja Društva. Člana(-ico) črta iz članstva Upravni odbor, če brez opravičenega razloga ne plača članarine do konca tretjega meseca v poslovnem letu. O izključitvi člana(-ice) odloča Častno razsodišče, Zbor društva pa na predlog častnega razsodišča s sklepom dokončno odloči.

11. člen

(simpatizerji Društva)

Simpatizerji so lahko fizične in pravne osebe, ki so kot posamezniki ali kolektivne osebe zainteresirane za cilje Društva in jih s svojo dejavnostjo in sredstvi podpirajo. Simpatizerji lahko sami ali preko predstavnikov sodelujejo pri dejavnosti Društva, lahko sodelujejo pri delu organov Društva, nimajo pa pravice odločanja.

IV. ORGANIZACIJA DRUŠTVA

12. člen

(način delovanja Društva)

Društvo deluje enovito, lahko pa po potrebi ustanavlja podružnice, če je tako smotrno zaradi lažjega dostopa članov(-ic) do storitev in siceršnje dejavnosti Društva.

Društvo lahko deluje kot celota, lahko pa tudi v sekcijah, komisijah in ad hoc skupinah, kot so:

za psihosocialno pomoč
samopomoč,
pravna
programska,
študijska
druge po potrebi.

Društvo se sestaja na sestankih, lahko pa dejavnost, tudi seje organov Društva, potekajo tudi preko komunikacijskih sredstev, kot so navadna in elektronska pošta, telekonferenca, videokonferenca in podobno. O načinu izvedbe sestanka glede na potrebo in možnosti odloči sklicatelj.

O delu organov Društva se vodijo uradni zapisniki, o vseh drugih dejavnostih pa zapisi, ki se dostavljajo vsem sodelujočim pri posameznem dogodku.

Po en izvod vseh zapisnikov in zapisov se shranjuje v osrednjem arhivu Društva.

13. člen

(organi Društva)

Organi Društva so:

Zbor Društva
Upravni odbor,
Predsednik(-ca), Podpredsednik(-ca) in Tajnik(-ca),
Nadzorni odbor,
Strokovni svet,
Častno razsodišče.

14. člen

(način delovanja Zbora Društva in sklic zasedanja)

Zbor Društva je najvišji organ, ki ga sestavljajo vsi člani(-ce) Društva s pravico odločanja. Zbor Društva lahko deluje na rednih ali izrednih zasedanjih. Redno zasedanje sklicuje Predsednik(-ca) Društva po sklepu Upravnega odbora praviloma enkrat letno. Redno zasedanje, na katerem Zbor Društva sprejema poročila, načrte in voli organe oziroma funkcionarje, je redna letna skupščina.

Delo zasedanj zbora ureja poslovnik, ki ga sprejme zbor na ustanovnem zasedanju.

Izredno zasedanje skliče Upravni odbor na svojo zahtevo ali zahtevo tretjine članov(-ic) Društva ali na zahtevo Nadzornega odbora. Upravni odbor je dolžan sklicati izredno zasedanje najkasneje v tridesetih dneh potem, ko je prejelo kvalificirano zahtevo za sklic. Če Upravni odbor tega ne stori, izredno zasedanje skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red in ustrezno gradivo. Izredno zasedanje lahko sklepa le o zadevi, zaradi katere je sklicano.

15. člen

(čas sklica, gradivo, sklepčnost, glasovanje in zapisnik zasedanju Zbora Društva)

O sklicu zasedanja morajo biti člani(-ce) obveščeni najmanj sedem dni pred sklicem z navedbo dnevnega reda. Če je za posamezne točke pripravljeno gradivo, se to lahko predloži do začetka zasedanja.

Zasedanje je sklepčno, če je prisotna polovica članov(-ic). Če zasedanje ni sklepčno, se začetek odloži za 30 minut, po tem času je zasedanje sklepčno, če je prisotnih vsaj 10 članov(-ic).

Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani(-ce) z javnim glasovanjem odločijo tudi za tajno glasovanje o zadevi, ki je na dnevnem redu.

O delu zasedanja se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsedujoči, zapisnikar in dva overovitelja.

16. člen

(pristojnosti Zbora Društva)

Zbor Društva razpravlja in sklepa o dnevnem redu zasedanja, sprejema, dopolnjuje in spreminja Statut in druge akte Društva, sprejema program in letne načrte dela, sprejema finančni načrt in zaključni račun Društva, voli in razrešuje Upravni odbor, Nadzorni odbor, Častno razsodišče in druge organe oziroma komisije Društva, voli in razrešuje Upravni odbor, po potrebi odloča kot drugostopenjski organ zoper sklepe Upravnega odbora, Nadzornega odbora, Častnega razsodišča in drugih organov, odloča o vključevanju v oz. združevanju Društva z drugimi sorodnimi organizacijami, odloča o izključitvi člana(-ice) iz Društva in o drugih zadevah, ki jih predlagajo člani(-ce) ali organi Društva.

Zbor Društva sklepa o prenehanju Društva.

Zbor Društva sklepa z večino glasov prisotnih članov(-ic) s pravico glasovanja. Če je število glasov izenačeno, odloči glas predsedujočega.

V primeru glasovanja o prenehanju Društva je sklep sprejet, če zanj glasuje večina ustanovnih članov(-ic) (ne glede na navzočnost) oziroma po pravilu polovica plus en glas v primeru sodega števila članov(-ic). Ta določba velja tudi za spremembo tega določila samega.

17. člen

(Upravni odbor Društva)

Upravni odbor je izvršilni organ Društva, ki opravlja organizacijska in strokovno-tehnična opravila in administrativna dela ter vodi dejavnosti Društva v času med dvema letnima skupščinama po programu in sklepih, sprejetih na zborovanju. Upravni odbor je za svoje delo odgovorno Zboru Društva. Sestavljajo ga Predsednik(-ca), Podpredsednik(-ca) in Tajnik(-ca) Društva po položaju ter ustrezno število članov(-ic). Število članov(-ic) Upravnega odbora je 5 do 15 in je vedno liho. Spreminja se glede na obseg aktivnosti, teritorialno zastopanost članstva in morebitne druge razloge. Določi ga s sklepom Zbor društva pred volitvami za posamezen mandat.

Vse člane poimensko voli Zbor Društva. Zbor Društva se z glasovanjem odloči, ali bodo volitve javne ali tajne.

Predsednik(-ca) in Podpredsednik(-ca) Upravnega odbora opravljata obenem tudi funkciji Predsednika(-ce) in Podpredsednika(-ice) Društva, medtem ko je Tajnik(-ca) Društva član(-ica) Upravnega odbora po položaju.

18. člen

(način dela Upravnega odbora in trajanje njegovega mandata)

Upravni odbor se sestaja po potrebi, praviloma mesečno, najmanj pa dvakrat letno. Mandat članov(-ic) Upravnega odbora traja dve leti.

Upravni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi Predsednik(-ca), v njegovi odsotnosti pa Podpredsednik(-ica). Upravni odbor je sklepčen, če je na seji prisotna večina članov(-ic). Sklepi Upravnega odbora so veljavni, če zanje glasuje večina prisotnih.

19. člen

(naloge Upravnega odbora)

Upravni odbor opravlja naslednje naloge: sklicuje Zbor Društva, skrbi za izvajanje programa Društva, pripravlja predloge aktov Društva, izdela predlog finančnega načrta in skrbi za finančno in materialno poslovanje Društva; ustanavlja posamezne sekcije, določa njihovo organizacijo in nadzoruje njihovo dejavnost; izvaja druge naloge, ki izhajajo iz aktov Društva ali mu jih naloži Zbor Društva.

Upravni odbor daje Tajniku(-ci) in posameznim članom(-icam) začasne ali trajne zadolžitve v zvezi s posameznimi področji dela Društva.

20. člen

(funkcionarji Društva, njihova pooblastila in trajanje mandata)

Predsednik(-ca) predstavlja Društvo in je pred zakonom, članstvom in javnostjo odgovoren za delovanje Društva. Podpredsednik(-ca) in Tajnik(-ca) opravljajo naloge, določene s statutom ali sklepi zbora oziroma Upravnega odbora, naloge iz pristojnosti Predsednika(-ce) pa le, če imajo za to vsakokrat posebna pooblastila Zbora Društva, Upravnega odbora ali Predsednika(-ce). Te funkcionarje voli Zbor društva za dobo dveh let. Po preteku mandata so lahko ponovno izvoljeni.

21. člen

(pristojnosti Predsednika(-ce) Društva in drugih funkcionarjev)

Predsednik(-ca) je odgovoren za zakonito poslovanje Društva ter za delo Društva v skladu s Statutom in pravnim redom Republike Slovenije.

Društvo pred državnimi organi in drugimi organizacijami v državi in tujini zastopa Predsednik(-ca), Podpredsednik(-ca) in Tajnik(-ca) pa v okviru posebnega pooblastila, ki jima ga ad hoc podeli Upravni odbor. Za svoje delo so odgovorni Upravnemu odboru in Zboru Društva. To velja tudi za stike z javnostjo.

Predsednik(-ca) samostojno ali na predlog Tajnika(-ce) odobrava materialne in druge stroške Društva v okviru finančnega načrta in podpisuje finančno in drugo dokumentacijo. V upravičenih primerih (daljša odsotnost, bolezen ipd.) lahko to funkcijo prenese na Podpredsednika(-co) ali Tajnika(-co).

Potne naloge in povračilo stroškov Predsednika(-ce) Upravnega odbora podpisujeta Predsednik(-ca) Nadzornega odbora ali Podpredsednik(-ca) Upravnega odbora.

22. člen

(Tajnik(-ca) Društva)

Za opravljanje strokovno-tehničnega dela, za koordinacijo dela med organi Društva, za delo Društva med sejami Upravnega odbora in Zbora Društva je odgovoren Tajnik(-ca) Društva. Tajnik(-ca) skrbi za pripravo gradiva za seje organov Društva, pomaga Predsedniku(-ci) in Podpredsedniku(-ci) pri izvajanju programa in sklepov organov Društva, skrbi za organizacijo rednega dela Društva in poleg Predsednika(-ce) in Podpredsednika(-ce) v okviru pooblastila zastopa Društvo med sejami. Tajnik(-ca) opravlja tudi druge naloge, za katere ga zadolžijo organi Društva, skladno s Statutom.

23. člen

(stiki z javnostjo)

Stiki z javnostjo so urejeni s pooblastili funkcionarjev. Upravni odbor pa lahko pooblasti posebnega pooblaščenca, ki sme delovati le v skladu z navodili Upravnega odbora, za uradne izjave pa štejejo samo izjave, ki jih sprejme Upravni odbor za vsak primer posebej.

24. člen

(delovna telesa Društva)

Člani(-ice) delovnih teles Društva so lahko člani(-ice) Društva, po potrebi pa tudi nečlani(-ice), ki delujejo v delovnih telesih (sekcijah) kot strokovnjaki ali druge zainteresirane osebe. Vodje posameznih delovnih teles so ne glede na članstvo za svoje delo odgovorni Upravnemu odboru. Ta jih nastavlja in po potrebi tudi odpokliče. Mandat ni časovno opredeljen.

25. člen

(Nadzorni odbor Društva, njegove naloge, način dela in trajanje mandata)

Nadzorni odbor spremlja delo Upravnega odbora in organov Društva ter opravlja nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem Društva. O svojem delu in ugotovitvah enkrat letno poroča Zboru Društva. Sestavljen je iz treh članov(-ic), ki izmed sebe izvolijo Predsednika(-co) Nadzornega odbora. Sklepi so veljavni, če jih sprejmeta dva od navzočih treh članov(-ic) Nadzornega odbora. Mandat članov(-ic) nadzornega odbora traja dve leti. Nadzorni odbor se pri pripravi seje lahko poslužuje komunikacijskih sredstev, veljavno sklepa pa le ob fizični navzočnosti vseh treh članov(-ic). Člani(-ce) Nadzornega odbora so vabljeni na seje Upravnega odbora brez pravice glasovanja. Seznanjeni so z vsemi sklepi Upravnega odbora. Mandat članov(-ic) Nadzornega odbora traja dve leti. Nadzorni odbor je za svoje delo odgovoren Zboru Društva.

26. člen

(Strokovni svet Društva)

Strokovni svet Društva je posvetovalni organ, sestavljen iz priznanih strokovnjakov in drugih poznavalcev strokovnih področij, ki se ukvarjajo s tematiko s področja delovanja Društva in ni obvezno, da so člani(-ce) Društva. Upravnemu odboru predvsem s strokovnimi mnenji, pa tudi na druge načine, pomagajo usmerjati dejavnost Društva in koordinirati dejavnost posameznikov, služb in institucij v prid dejavnosti Društva. Dajejo tudi mnenje k letnemu načrtu dela in po potrebi tudi drugim večjim aktivnostim Društva. Člani(-ce) Strokovnega sveta delujejo kot strokovnjaki posamezniki, vsak s svojega področja in ne kot predstavniki organizacij, od koder prihajajo.

Strokovni svet Društva nima stalnega števila članov(-ic), ampak so ti imenovani vanj v skladu s potrebami tako, da so pokrite vse ustrezne dejavnosti, ki naj bi jih Društvo pri svojem delu pokrivalo (pravna, socialna, delovnomedicinska, terapevtska, svetovalna, sociološka, sindikalna, soupravljalska itd.). Na predlog Upravnega odbora jih potrjuje Zbor Društva. Svet Društva ne more sprejemati za Društvo obveznih sklepov. Člani(-ce) Strokovnega sveta nimajo določenega trajanja mandata, ampak so člani(-ce) sveta, dokler je za to potreba in dokler so sami pripravljeni delovati. Po potrebi jih lahko Zbor Društva na predlog Upravnega odbora razreši.

27. člen

(Častno razsodišče Društva, njegove naloge, način dela in trajanje mandata)

Častno razsodišče Društva sestavljajo trije člani(-ce) in dva namestnika, ki jih izvoli Zbor Društva. Predsednika(-co) razsodišča izvolijo člani(-ce) razsodišča izmed sebe. Njihov mandat traja dve leti. Razsodišče se sestaja po potrebi na podlagi pisnih zahtev članov(-ic) Društva, in mora sprejeti sklep o obravnavani zadevi v tridesetih dneh od prejema zahteve.

28. člen

(disciplinski prekrški)

Za disciplinski prekršek se šteje hujše nespoštovanje statuta in sklepov organov Društva ter vsako drugo ravnanje, ki prizadene interese in ugled Društva. Kršitve so predvsem:

ravnanje v nasprotju z določbami statuta in drugih aktov Društva,
nevestno in lahkomiselno izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v Društvu, če to škoduje Društvu in njegovemu ugledu,
finančno in materialno poslovanje v nasprotju z veljavno zakonodajo,
širjenje neresničnih ali celo zlonamernih vesti, ki bi škodovale Društvu,
nepooblaščeno dajanje izjav v javnosti o Društvu in njegovih članih(-cah),
nepooblaščeno dajanje izjav v javnosti o posameznikih in organizacijah, o katerih je govora pri delu Društva v zvezi z njegovo dejavnostjo.

29. člen

(odločanje o disciplinskih prekrških)

O disciplinskih prekrških odloča na prvi stopnji Častno razsodišče, pritožbeni organ je Zbor Društva.

30. člen

(disciplinski ukrepi)

Disciplinski ukrepi so opomin, opomin pred izključitvijo, in izključitev. Ukrep za funkcionarje je še začasna prepoved opravljanja funkcije. Za disciplinski postopek se smiselno uporablja postopek po analogiji z Zakonom o kazenskem postopku.

V. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE

31. člen

(viri sredstev in fundacija)

Društvo za financiranje svoje dejavnosti pridobiva sredstva:

s članarino,
z darili in volili,
iz naslova materialnih pravic in dejavnosti Društva,
s prispevki donatorjev,
s prispevki sponzorjev,
iz javnih sredstev,
iz sredstev od iger na srečo,
iz drugih virov.

Društvo lahko pridobiva sredstva za izvajanje svoje dejavnosti tudi s pridobitno dejavnostjo.

Z namenom pridobivanja sredstev lahko Društvo ustanovi tudi namensko fundacijo, ki skrbi za pridobivanje sredstev za namene Društva.

32. člen

(premoženje društva)

Društvo ima lahko v lasti premično in nepremično premoženje. Premično premoženje mora biti vpisano v ustrezni inventarni knjigi, nepremično pa vknjiženo v Zemljiški knjigi.

S premoženjem Društva upravlja Upravni odbor. Za gospodarjenje s premoženjem je odgovoren Predsednik(-ca). Premično premoženje se lahko kupi ali odtuji samo s sklepom Upravnega odbora, nepremičnine pa s sklepom Zbora Društva.

Društvo lahko ustanovi sklade, ki so sestavni del premoženja Društva. S skladi upravlja Upravni odbor.

Premoženja ni dovoljeni deliti med člane(-ice) Društva.

33. člen

(uporaba sredstev Društva in pogodbe o delu)

Presežek prihodkov nad odhodki sme Društvo uporabiti izključno za namene svoje nepridobitne dejavnosti. Tudi vsa druga sredstva Društva se smejo uporabljati izključno za namene dejavnosti Društva.

Društvo lahko financira projekte, ki jih izvajajo domače ali tuje organizacije in so povezani s cilji, nameni oziroma dejavnostjo Društva.

Za dela, ki so trajnega značaja in po vsebini presegajo prostovoljski in neprofesionalen pristop, lahko Društvo po sklepu Upravnega odbora sklene s posameznikom pogodbo o občasnem, začasnem ali trajnem delu.

34. člen

(poslovno leto, vodenje in preglednost finančnega in materialnega poslovanja)

Poslovno leto Društva je enako koledarskemu letu.

Društvo lahko poveri vodenje poslovnih knjig osebi, ki ni član(-ica) Društva, o tem odloča Upravni odbor. Za pomoč pri urejanju finančnih in materialnih zadev lahko Društvo imenuje finančnega strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo.

Pravico vpogleda v finančno in materialno poslovanje Društva imajo vsi člani(-ce) Društva.

Finančno in materialno poslovanje lahko ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme Zbor Društva.

35. člen

(podpisniki finančnih in materialnih listin)

Finančne in materialne listine (potne in druge naloge, ki imajo za posledico stroške ter dokumente, na podlagi katerih se stroški poravnavajo) podpisuje Predsednik(-ca), bilance pa Predsednik(-ca) (ali Podpredsednik(-ca) ali Tajnik(-ca) po pooblastilu) in Predsednik(-ca) Nadzornega odbora.

36. člen

(način finančnega poslovanja in odgovornost zanj)

Društvo vodi poslovne knjige po slovenskih računovodskih standardih za društva in finančno poslovanje preko ustreznega bančnega računa v skladu z zakonodajo, ki velja za društva. Finančna evidenca se izvaja po načelih blagajniškega poslovanja. Za finančno poslovanje Društva je odgovoren Predsednik(-ca).

37. člen

(delo v Društvu in nagrade oziroma nadomestila za materialne stroške)

Delo v Društvu opravljajo člani(-ce) praviloma brezplačno kot prostovoljci. Izjemoma se jim za posebno obsežna prostovoljna dela po sklepu Upravnega odbora lahko določijo primerne denarne nagrade in poravnajo neposredni materialni stroški, ki so jih imeli pri opravljanju dejavnosti za Društvo. V takem primeru mora Upravni odbor sklep sprejeti vnaprej.

Društvo lahko po sklepu Zbora Društva del dejavnosti tudi profesionalizira. Pri določanju položaja morebitnih zaposlenih, njihovega nagrajevanja, honoriranju in povračilu materialnih stroškov se v Društvu upoštevajo določila, ki veljajo za državno upravo in za nepridobitne organizacije.

VI. PROMOCIJSKA IN PUBLICISTIČNA DEJAVNOST

38. člen

(popularizacija delovanja Društva in vsebine njegove dejavnosti)

Društvo za uresničevanje svojih ciljev in popularizacijo svoje dejavnosti lahko izvaja tudi promocijo z uporabo vseh običajnih sredstev, klasičnih in elektronskih medijev, zlasti pa s publiciranjem letakov, brošur in podobnega gradiva, pa tudi z literaturo trajnejšega značaja, izdajanjem periodike in knjižnih del. Pri tem se vsakokrat ravna v skladu z zadevno zakonodajo.

39. člen

(urejanje stalnih oblik publiciranja)

Morebitno elektronsko stran ali tiskano publicistiko ureja uredniški odbor na čelu z urednikom. Delo uredništva se uredi s posebnim pravilnikom, ki ga sprejme Zbor Društva.

Uredništvo je pri urejanju vsebine in oblike avtonomno, odgovorni urednik pa se mora pri tem delu držati programskih zasnov, ki jih na njegov predlog s sklepom določi Upravni odbor.

Odgovorni urednik je poleg javne zakonske odgovornosti odgovoren neposredno Upravnemu odboru, ki ga tudi imenuje in razrešuje.

VII. NAGRADE DRUŠTVA IN ČASTNO ČLANSTVO

40. člen

(nagrajevanje zaslužnega dela za namene Društva)

Društvo lahko kot priznanje za zgledno ravnanje v skladu z nameni Društva ustanovi tudi nagrade.

Nagrade se lahko podeljujejo posameznikom(-cam) in organizacijam, članom(-icam) ali nečlanom(-icam), predvsem za:

ravnanje, ki je v skladu z nameni Društva in lahko predstavlja zgled drugim posameznikom in organizacijam,
posebne dosežke na področju dejavnosti Društva.

Nagrade Društva in njihovo podeljevanje ureja poseben pravilnik, ki ga sprejme Zbor Društva.

Nagrade se lahko podeljujejo tudi preko fundacije, če jo Društvo ustanovi.

41. člen

(častno članstvo)

Društvo ima lahko tudi častne člane(-ice). Naziv častnega člana(-ice) lahko dobi član(-ica) Društva, ki ima posebne zasluge za razvoj in uspešno delo Društva.

Naziv častnega člana(-ice) lahko podeli Društvo tudi nečlanu(-ici), ki ima velike zasluge na področju dejavnosti, povezane z delom Društva. Naziv častnega člana(-ice) podeljuje Zbor Društva na predlog Upravnega odbora, ki o tem prej zbere predloge članov(-ic) Društva in drugih zainteresiranih oseb. Podrobneje ureja podelitev naziva častnega člana(-ice) pravilnik iz prejšnjega člena.

Če častni(-a) član(-ica) ni hkrati tudi redni(-a) član(-ica) Društva, nima pravice glasovanja.

VIII. PRENEHANJE DELOVANJA DRUŠTVA

42. člen

(razlogi za prenehanje Društva)

Društvo preneha delovati po volji članov(-ic), s spojitvijo z drugimi društvi, s pripojitvijo k kakemu drugemu društvu, s stečajem, na podlagi sodne odločbe o prepovedi delovanja ali po samem zakonu.

43. člen

(izvedba prenehanja Društva)

Prenehanje se izvede glede na razlog prenehanja po določilih Zakona o društvih. Če društvo preneha delovati po volji članov, Zbor društva obenem s sklepom o prenehanju delovanja sklene, na katero nepridobitno pravno osebo se prenese preostalo premoženje društva. Premoženja ni mogoče prenesti na politične stranke.

Zakoniti zastopnik društva:

mag. Franc Posel, univ.dipl.inž.kem.tehnol.